1. Voda: Na splošno se olje in voda ne mešata in tvorita heterogeno zmes. Nafta zaradi manjše gostote plava na površini vode. Ko se velike količine nafte pomotoma razlijejo v vodna telesa, lahko nastane oljni madež, ki povzroči okoljsko škodo in vpliva na morsko življenje.

2. Kisline: Mešanje koncentriranih kislin, kot je žveplova kislina ali klorovodikova kislina, z oljem lahko povzroči eksotermne reakcije, ki sproščajo velike količine toplote in lahko povzročijo eksplozije. Močne kisline lahko reagirajo z nekaterimi sestavinami v olju, pri čemer nastanejo jedki hlapi in plini.

3. Alkalije: Kombinacija olja z močnimi alkalnimi raztopinami, kot je natrijev hidroksid, lahko povzroči tudi močne eksotermne reakcije, sproščanje toplote in strupenih hlapov. Mešanica lahko tvori milo, znano kot "mulj".

4. Alkoholi: Nekatere alkohole, na primer etanol (alkohol za pitje) ali metanol, je mogoče zmešati z oljem v določenih razmerjih, da nastanejo raztopine. Vendar pa zmes postane zelo vnetljiva in predstavlja veliko nevarnost požara.

5. Vnetljive tekočine: Mešanje olja z drugimi vnetljivimi tekočinami, kot sta bencin ali kerozin, poveča splošno vnetljivost mešanice. Postane bolj hlapljiv in se zlahka vname, kar predstavlja resno nevarnost požara.

6. Topila: Nekatera topila, kot sta terpentin ali aceton, se lahko mešajo z oljem in tvorijo raztopine. Vendar so ta topila lahko vnetljiva in z njimi ravnajte previdno, da preprečite požar.

Pomembna opomba: Zgoraj omenjene reakcije in rezultati so odvisni od posebnih vrst olja in vključenih snovi. Če nameravate mešati kakršne koli kemikalije ali snovi, je ključnega pomena, da si ogledate varnostne informacije, varnostne liste (MSDS) in znanstveno literaturo, da boste razumeli možna tveganja in ustrezne postopke ravnanja. Nikoli ne eksperimentirajte z mešanjem kemikalij, ne da bi zagotovili varnostne ukrepe in ustrezno znanje.